APDEJT.si

Predsednik Vrhovnega sodišča je sodeloval na srečanju Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije v Haagu. Razpravljali so o vladavini prava in izzivih sodobnega pravosodja. Srečanja so se udeležili tudi predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice in predstavniki mednarodnih pravosodnih institucij. Razpravljali so o prispevku mednarodnih in nacionalnih sodišč k vladavini prava. Potekala je tudi generalna skupščina, na kateri so obravnavali prihodnje sodelovanje in prioritete Mreže.

Mednarodno sodišče pravice (MSP) je julija izdalo savetodavno mnenje, ki presega prejšnje okvire njegovega dela. Mnenje se nanaša na obveznosti držav v zvezi s podnebnimi spremembami in potrjuje ter razvija obstoječa pravna načela na področju varstva okolja, človekovih pravic in mednarodne odgovornosti držav. Kljub temu da gre formalno za savetodavni akt, dokument pomembno prispeva k razvoju mednarodnega prava in lahko ima močne dolgoročne politične posledice.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

V oboroženem napadu na avtobusni postaji v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na prometnem križišču v okrožju Ramot. Policija je napadalca označila za terorista in ju ubila.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Hamas je sporočil, da je bil napad v Jeruzalemu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, naravni odgovor na izraelski genocid v Gazi. Visoki komisar ZN za človekove pravice je obsodil "genocidno retoriko" izraelskih voditeljev glede Gaze in pozval mednarodno skupnost, naj prepreči genocid.

Izraelski minister za obrambo Jisrael Katz je po povečanih raketnih napadih Hutijev iz Jemna zagrozil z odmazdo v obliki 'desetih bibličnih ran'. Hutiji so namreč okrepili napade na Izrael in ladje, povezane z Izraelom, v Rdečem morju, pri čemer so uporabljali balistične rakete in drone.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je s svojo najnovejšo odločitvijo glede podnebja države zavezalo k spoštovanju številnih pravnih obveznosti, čeprav sama odločitev ni neposredno izvršljiva. Strokovnjaki poudarjajo, da bo ta sodba globalno vplivala na podnebne odločitve in bo služila kot "ščit in meč" za ranljive države in globalno pravico, kljub temu da sodišče ne more prisiliti onesnaževalk k zaustavitvi emisij.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da morajo države zmanjšati emisije v imenu boja proti podnebnim spremembam, kar odpira možnost tožb proti državam, kot so ZDA. Bela hiša je na to odločitev odgovorila z "Amerika na prvem mestu", pri čemer poudarja, da je odločitev sodišča nezavezujoča. Zagovorniki okoljevarstvenih politik upajo, da bo ta odločitev sprožila verigo dogodkov, ki bodo prisilili države k večji odgovornosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče pravice (CIJ) je v zgodovinskem mnenju, objavljenem 23. julija v Haagu, ugotovilo, da države nosijo odgovornost za svoje obveznosti glede podnebnih sprememb. Mnenje, čeprav ni zavezujoče, postavlja nov temelj za popravilo škode zaradi podnebnih sprememb in napoveduje povečanje sodnih postopkov proti državam, ki onesnažujejo. Pravnica Corina Heri je poudarila, da je pravni sistem dohitel znanost, kar prinaša upanje za prihodnost.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je odločilo, da lahko države, ki ne izpolnjujejo svojih podnebnih obveznosti, kršijo mednarodno pravo in bi lahko bile odgovorne za povračila. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je odločitev pozdravil kot "zmago za naš planet in podnebno pravičnost". Sodišče je poudarilo, da bi lahko neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami pomenilo kršitev mednarodnega prava.

Mednarodno sodišče pravice (CIJ) je s soglasno odločitvijo sporočilo, da kršitev podnebnih zavez s strani države predstavlja "mednarodno protipravno dejanje", ki lahko v določenih pogojih in ob upoštevanju vsakega primera posebej vodi do odškodnin za prizadete države. Sodišče je podnebne spremembe označilo za "eksistencialno grožnjo" in s tem odprlo možnost za mednarodne zahtevke za povračilo škode, ki izhaja iz neizpolnjevanja podnebnih obveznosti.

Brazilija se je uradno pridružila Južni Afriki v njeni tožbi proti Izraelu zaradi "genocidnega ravnanja" v Gazi pred Mednarodnim sodiščem pravice (ICJ). Ta poteza sledi poročilom o vse hujši lakoti v palestinskih ozemljih, ki jo je obsodilo več kot 100 humanitarnih organizacij. Izrael medtem zanika obtožbe o "masovni lakoti", češ da gre za pomanjkanje, ki ga povzroča Hamas. Drugi članki poročajo o venezuelski obsodbi izraelskega "sistematičnega barbarstva" in pozivih ZN k ukrepanju ter o izraelski omejitvi vizumov za delavce humanitarnih agencij ZN. Mednarodne organizacije pozivajo k sankcijam proti Izraelu zaradi "genocidne kampanje stradanja" v Gazi.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je razsodilo, da so države, prizadete zaradi podnebnih sprememb, upravičene do odškodnine. Sodišče je globalno segrevanje označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo" ter poudarilo, da imajo države pravno zavezo, da se zoperstavijo podnebnim spremembam in sodelujejo pri zmanjševanju emisij. Kršitve teh obveznosti bi pomenile mednarodno protipravno dejanje.

Več kot 100 humanitarnih in človekoljubnih organizacij je izdalo ostro opozorilo glede širjenja "množične lakote" v Gazi, kjer se humanitarni delavci sami uvrščajo v čakalne vrste za hrano. Medtem je Brazilija napovedala, da se bo pridružila Južni Afriki v obtožbi proti Izraelu zaradi genocida pred Mednarodnim sodiščem pravice, s čimer bo obsodila "zverinstva" v palestinskih ozemljih.

Mednarodno sodišče pravice (MSP) je izdalo posvetovalno mnenje o podnebni krizi, ki je označeno kot "nujno in eksistencialno". Čeprav mnenje ni zavezujoče, predstavlja močno pravno podlago za prihodnja dejanja zakonodajalcev, odvetnikov in sodnikov po vsem svetu. MSP je zaključilo, da kršitev podnebnih obveznosti s strani držav predstavlja "protipravno dejanje", ki lahko državam, ki jih najbolj prizadenejo posledice, odpre pot do "odškodnin". To mnenje naj bi vplivalo na svetovno sodno prakso.

Mednarodno sodišče ZN je v sredo v prelomni odločitvi poudarilo "nujno in eksistencialno grožnjo" človeštvu, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Najvišje sodišče ZN je podalo svetovalno mnenje glede obveznosti držav, da sprejmejo ukrepe, in poudarilo odgovornost velikih onesnaževalcev pri zmanjševanju globalnega segrevanja. To je prvič, da je Mednarodno sodišče ZN izdalo takšno opozorilo glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ) je podalo svoje prvo mnenje o podnebnih spremembah, ki naj bi pomembno vplivalo na prihodnost podnebnih tožb po svetu. Odločitev naj bi določila prihodnji potek globalnih podnebnih ukrepov.

Grčija je postala nenaklonjena izraelskim turistom in ladjam zaradi nadaljevanja vojne v Gazi. Medtem ko slike lačnih palestinskih otrok prihajajo iz Gaze, je Izrael sporočil, da bo dovolil tujim državam zračni dostavi humanitarne pomoči v Gazo.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ), najvišje sodišče Združenih narodov, je v sredo objavilo globalni pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam. Ta prelomni dokument določa odgovornost največjih onesnaževalcev v primerjavi z državami, ki najbolj trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb. Francoska tiskovna agencija Afp poudarja, da bi ta okvir lahko predstavljal pomembno prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu, saj obravnava podnebno krizo kot krizo preživetja.